Skoraj vsako jutro, ko grem v službo, parkiram na istem mestu. V ulici, kjer parkiranje ni prepovedano. In se potem sprehodim do službe. Tako imam še malo rekreacije, prav fajn. Ko se po službi vračam proti avtu, mimogrede opazujem ulico, v kateri je vedno polno parkiranih avtomobilov, čeprav je na začetku prometni znak, ki tam prepoveduje ustavljanje in parkiranje. In si mislim, v redu, naj parkirajo, mene ne motijo, ampak jaz tam že ne bom parkiral.
In potem nekega dne opazim, da je v tej ulici znak za prepoved ustavljanja in parkiranja obrnjen okrog. Aha, očitno se je nekdo izživljal in ga je obrnil, ampak ga bo gotovo kdo hitro spet obrnil nazaj v pravo smer. Pa je naslednji dan enako. In še naslednji dan enako. Nič se ne spreminja. In se še en dan pozneje odločim, da bom tudi sam parkiral v tej ulici. Znak je še vedno obrnjen tako, da je neveljaven, in kot vedno je tam parkiranih več avtomobilov.
Ko se iz službe vračam proti avtu, že od daleč opazim, da zdaj pa znak ni več obrnjen tako kot še zjutraj, ampak ga je očitno nekdo obrnil prav (čeprav zelo na hitro, ker je znak za prepoved vožnje tovornjakov na istem drogu še vedno nekoliko postrani). Pomislim, da ne bom več parkiral tam. Da je bilo enkrat očitno dovolj. Tudi v redu. Saj ni dosti več korakov od tam, kjer parkiram sicer. Toda ko pridem do avta, me pričaka (sem kar slutil, ko sem videl, da je znak spet obrnjen!) obvestilo redarstva.
V ulici sem parkiral nekaj pred sedmo, redar pa je listke po avtomobilih delil okrog devete ure. Močno sumim, a tega seveda ne morem dokazati, če se kje ne bi našla kaka priča, da je redar sam obrnil znak prav in takoj nato začel deliti obvestila po avtomobilih, ki so bili tam parkirani že prej.
In se mi zastavlja vprašanje, če pozabimo na vso to zgodbo, kako v splošnem lahko dokažemo, da je bilo stanje nekje, kjer smo avto parkirali, v tistem trenutku drugačno kot pozneje, ko je nekdo preverjal situacijo. Menda ne bomo prišli do tega, da bo treba fotografirati kraj v trenutku parkiranja, ne glede na to, kje bomo parkirali, tako kot redarji fotografirajo, ko ugotavljajo kršitve. Tako seveda ne pridemo nikamor.
Prepričan sem sicer, da nekaj poštenja na svetu še obstaja, toda teoretično bi se čisto lahko kje zgodilo, da bi redar s seboj prinesel znak za prepoved parkiranja, ga postavil pred parkirano vozilo, fotografiral, napisal obvestilo o prekršku in nazadnje znak celo odnesel s seboj. Upam, da se to pri nas ne bo dogajalo nikoli.
Mimogrede, del odgovora vodje mestnega redarstva na zgornji dogodek (prek sistema Povej! svoje mnenje):
Večkrat opažamo razne poškodbe ali uničenja prometne signalizacije in o tem obvestimo pristojen organ. V času kontrole omenjenega dela cestišča prometni znak ni bil kakorkoli premaknjen ali poškodovan.
Seveda. V času kontrole je bilo stanje tako, v času nastanka dogodka pa drugačno. Kaj storiti? Ne vem …
0%
