Ko hodim po makadamski cesti ali poti med travniki in njivami ali po gozdu, se mi zdi, da se vedno pogosteje ob njej pojavljajo pločevinke in plastenke. Pobiranje in odnašanje odpadkov ne zaleže za dolgo, hitro se spet pojavijo nove smeti. Spomnim se, da je bilo včasih drugače. Res je, da sem bil še mlajši in sem drugače gledal svojo okolico, a takrat, ko pločevink za pijačo pri nas sploh še ni bilo, jih gotovo nismo mogli videti ležati vsenaokrog.

Ko si je včasih kmet po delu na njivi privoščil pivo, ga je spil iz steklenice, ki jo je potem odnesel nazaj v trgovino. Saj steklenice za pivo so še vedno vračljive, toda zadnje čase se bolj prodaja v pločevinkah. In zakaj bi se trudil pločevinko odnesti vsaj v smeti, če že ne do »ekološkega otoka« za ločeno zbiranje odpadkov, ko pa je vendar lažje, da jo samo odvrže?

V dnevniku TV Slovenija 7. maja 2007 je bil prispevek Draga Balažiča o tem, kako na Hrvaškem vračajo embalažo. Tam imajo urejeno tako, da se vse plastenke, pločevinke in steklenice vračajo v trgovine, ob tem pa tisti, ki jo vrne, dobi »povratno naknado« v višini pol kune. Če gledam samo z vidika nenasmetene okolice, je to odlična rešitev. Menda so v enem letu zbrali in dali v reciklažo približno milijardo kosov emabalaže. Na ta način revnejši prebivalci tudi kaj zaslužijo (v prispevku nekdo pove, da »za kruhek je«, saj lahko na dan zasluži tudi 10 do 15 kun). In pri nas? Gost v studiu dnevnika mag. Radovan Tavzes, generalni direktor Direktorata za okolje, je povedal, da ne razmišljamo o takem sistemu, kot ga ima Hrvaška, da gre tu za tehtanje ekonomskega učinka takega sistema. Gospodarstvo mora samo urediti medsebojna razmerja. Vsakdo, ki da embalažo na trg, se mora pridružiti eni od embalažnih družb, ta pa zanj in v njegovem imenu opravlja tisto, kar je treba za embalažo opravljati. Gospod Tavzes torej na zadevo gleda z druge strani. Čeprav je direktor Direktorata za okolje, se mi zdi, da mu samo okolje ni pomembno, pomemben je gospodarski vidik upravljanja z odpadki. Na mnenje voditeljice dnevnika Manice Janežič Ambrožič, da to ne spodbuja ljudi, da ne odvržejo embalaže kjerkoli, je odgovoril samo, da bi bilo fino, da bi se vedenjski vzorci spremenili – da bi embalažo odlagali na ekoloških otokih. Kaj pa kakšna spodbuda? Najpreprosteje je samo reči, da bi bilo fino, da bi bilo drugače …

Če bi pri nas obstajalo vsaj minimalno finančno nadomestilo za vračilo plastenk, pločevink in vseh steklenic (ki bi ga seveda ob nakupu vračunali v ceno), ne bi več v parkih videvali ostankov zabav. Tudi če »zabavljači« ne bi pospravili za seboj, bi se hitro našli brezdomci, ki bi z vračilom zaslužili kak stotin. Na Hrvaškem sistem resnično deluje. Sam sem lani na Krku videl nekoga, ki je imel avto skoraj poln praznik plastenk. Sicer jih je nalagal kar z njihovega ekološkega otoka, ki ga polnijo turisti, ki morda niti ne vedo, da obstaja finančno nadomestilo ob vračilu, toda vseeno. Če nekomu ni mar za drobiž, ki bi ga dobil ob vračilu pločevinke, bo »tržno priložnost« gotovo izkoristil kdo drug.

Se pri nas bojijo upiranja izdelovalcev in trgovin, kot se je sprva dogajalo tudi na Hrvaškem? Ja, res je najlažje, če ne storimo ničesar …

67%

33%

 

Zapis je bil objavljen 10.5. 2007 ob 8.14 in je shranjen pod okolje. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 feedom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.