… toda samo skozi vzhodno cev, proti severu.

Da je res tako, dokazuje spodnji video s posnetkoma vožnje proti predoru z obeh smeri, pri čemer moramo poznati le dve preprosti prometni pravili:

• Omejitve prenehajo veljati v križišču.
• Elektronski prometni znaki s spremenljivo vsebino so le informativni, ne zavezujoči.¹

Zanimivo je tudi to, da je znak za omejitev 80 km/h, ki ga vidimo v 48. sekundi zgornjega videa, postavljen samo na desni strani ceste, čeprav so na avtocestah običajno takšni znaki postavljeni na obeh straneh, saj se hitro zgodi, da znaka sploh ne opazimo, če ravno prehitevamo po voznem pasu vozeči tovornjak, ki znak zakrije. Tudi Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah govori o tem:

Če je nevarno, da na mestu, na katerem je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci v cestnem prometu prometnega znaka ne bodo pravočasno opazili, ga je treba postaviti tudi na nasprotni, levi strani ceste ali smernega vozišča, po potrebi pa tudi nad voziščem.

0%

0%

1. Kadar vsebina prometnega znaka, ki je izveden na način naveden v točkah e) in f) prejšnjega člena, stalno gori, ima znak ves čas dokler gori enak pomen kot znaki, izvedeni iz svetlobno odsevnih materialov, če pa vsebina znaka utripa ali se izmenjuje z vsebino drugega prometnega znaka, pa ima tak znak spremenljive vsebine le obvestilni oziroma opozorilni pomen (opozarja na prisotnost stalnih znakov). [vir]

Pred kratkim sem po elektronski pošti dobil brošuro o novem Zakonu o varnosti cestnega prometa. Ko sem jo preletel, sem se začudil nad tabelarično primerjavo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola za tiste, ki sploh ne smejo imeti alkohola v telesu, in tiste, ki jim je dovoljeno malo spiti. Najprej sem pomislil, da so se zmotili in zamenjali tabeli, zato sem šel iskat še novi zakon, ki pa je samo potrdil podatke, navedene v brošuri. Kazni za enako količino alkohola za tiste, ki ga sploh ne smejo uživati, so namreč nižje kot za »navadne voznike«. Mi lahko kdo razloži, kje je logika, da npr. voznik začetnik z 0,6 promila plača 400 evrov globe, drugi vozniki pa 450? In po 0,8 promila se razlika poveča s 500 evrov za poklicnega voznika na 570 za običajnega. Vidim narobe ali samo ne razumem, za kaj gre? (V prejšnjem zakonu so bile sicer kazni v obeh odstavkih enake.)

Če koga zanima, je tu še z moje strani »neuradno prečiščeno« besedilo 130. člena zakona, ki sem ga dobil tako, da sem vzel prejšnji zakon in v besedilu spremenil vse, kar določa 49. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa:

130. člen

(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:
1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;
2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;
3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
5. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;
6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;
7. spremljevalec;
8. voznik začetnik;
9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;
11. voznik, ki prevaža skupino otrok.

(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.

(3) Voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
a) če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 150 eurov. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 3 kazenske točke;
b) če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 400 eurov. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 7 kazenskih točk;
c) če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 500 eurov. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 9 kazenskih točk;
d) če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj 800 eurov. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(4) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
a) če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, z 180 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
b) če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 450 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk;
c) če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 570 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk;
d) če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj 950 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(5) Vozniku, učitelju vožnje in spremljevalcu iz tretjega odstavka in vozniku iz četrtega odstavka tega člena, ki ima več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk.

0%

0%

V Financah lahko preberemo članek Jureta Ugovška V zapor za vožnjo 20 km/h na parkirišču?, kjer tendenciozno piše, da predlog novega kazenskega zakonika za podvojeno hitrost grozi z zaporom do treh let. Na začetku navaja tole:

“Voznik motornega vozila, ki bo prekoračil hitrost za enkrat več od dovoljene hitrosti ali pa bo vozil z več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi (0,52 miligrama v litru izdihanega zraka) ter pri tem storil še kak drug prekršek, bo kaznovan z zaporom do treh let,” je zgolj eden od predlogov strožjega kazenskega zakonika.

Ker je uporabil narekovaje, bi si mislil, da je dobesedno navedel določbo iz zakonika, vendar to sploh ni res! Izvirno besedilo je namreč tako:

Predrzna vožnja v cestnem prometu

324. člen

(1) Voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v cestnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in pri tem

• prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
• ne upošteva pravil o prednosti,
• vozi na prekratki varnostni razdalji,
• na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri,
• s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem,

se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.

(3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.

Novinar v nadaljevanju še piše:

Če bo predlagana novela kazenskega zakonika potrjena, to pomeni, da nam denimo za vožnjo po parkirišču 20 kilometrov na uro oziroma v BTC 60 kilometrov na uro, grozi zaporna kazen.

Ja, zaporna kazen nam res lahko grozi, toda ni dovolj, da se samo vozimo s to hitrostjo, ampak moramo »pri tem« narediti še vsaj kakega od v zgornjih alinejah navedenih prekrškov.

Ali samo jaz vidim veliko razliko med vsebino članka in zakonikom?

0%

0%

Dodatne zelene luči na semaforjih so vedno dobrodošle, saj povečujejo pretočnost prometa. Pogosto jih videvamo kot dodatek, ki dovoljuje zavijanje desno, preden se prižge zelena luč za vse smeri, zadnje čase pa je vedno več tudi takih, ki dovoljujejo zavijanje levo še nekaj sekund po tistem, ko se sicer že prižge rdeča za naravnost in desno. Vsekakor so tudi te zelo koristne, toda že nekaj časa se mi postavlja vprašanje, zakaj nad njimi ni še rumene luči.

Težava je namreč v tem, da zelena puščica v levo po nekaj sekundah nenadoma ugasne, in že gori samo še rdeča luč. Manjka torej tista vmesna rumena luč, ki ima v Zakonu o varnosti cestnega prometa tak pomen:

rumena luč – prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja

Pri takšnih semaforjih tako ostajata le dve možnosti:

rdeča luč – prepovedana vožnja

zelena luč – prost prehod in obveznost za voznika, da brez odlašanja odpelje oziroma nadaljuje vožnjo

Če strogo upoštevamo, da nam zelena luč govori tudi, da moramo odpeljati (»brez odlašanja«), ne smemo biti niti tako previdni, da bi za vsak slučaj raje kar počakali na vsesplošno zeleno luč, da ne bi ravno trenutek, preden zapeljemo v križišče, ugasnila zelena za levo. Lahko pa smo preračunljivi in razmišljamo, ali bi raje tvegali 120 € kazni za »odlašanje« pred zeleno lučjo ali 250 € kazni za vožnjo skozi rdečo luč.

Zanimivo je tudi to, da zakon le odstavek pred zgoraj navedenimi določbami pravi tudi:

Semaforju za vozila je lahko dodan dopolnilni svetlobni znak v obliki zelene puščice. Ta znak mora biti glede na smer puščice nameščen na ustrezni strani semaforja ob zeleni luči.

Ali to pomeni, da ob dodatni zeleni luči niti ne sme biti še dodatne rumene? Načeloma sicer velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, a če je tu posebej določeno, kaj je lahko dodano, to pomeni, da ne sme biti zraven ničesar drugega?

Če to drži, semafor v križišču pri ljubljanski filozofski fakulteti ne ustreza določbam. Tam je namreč promet urejen tako, kot se meni zdi pravilno – dodani sta zelena in rumena puščica za zavijanje desno (s Slovenske na Aškerčevo cesto); zelena za desno se tu ne prižge pred splošno zeleno, kot je to ponavadi, ampak potem, ko se že prižge splošna rdeča. Z rumeno lučjo, ki sledi zeleni, se tako izognemo vsem zgoraj opisanim pravnim težavam. To je pravzaprav idealen primer, kako bi bilo treba urejati zadeve tudi na levi strani, a kaj, ko je očitno v nasprotju z zakonom.

0%

100%

Ljubljana, minuli petek, 16.45, popoldanska gneča in gneča pred začetkom konca tedna. Zavijam s Finžgarjeve levo na Riharjevo, kjer se promet takoj ustavi. Zakaj? Saj vem, da nas veliko želi proti južni obvoznici, toda gneča je res nenormalna. Se je spet zgodila nesreča? Odgovor dobim po minutah počasnega premikanja meter za metrom, ko se končno toliko približam križišču Riharjeve in Ziherlove, da vidim, da je nekdo povsem neodgovorno določil preprogramiranje semaforja, preden so odprli novozgrajeni most in novi odsek Barjanske (na zemljevidu se vidi gradbišče).

Od takrat, ko so po obnovi za promet spet odprli južni del Riharjeve, je bil promet urejen tako, da je omogočal kar največjo prepustnost začasno glavne ceste. To je omogočala dodatna zelena luč za zavijanje desno po Riharjevi (proti jugu). V petek so jo odstranili, popravili talne označbe in semafor nastavili, kot da je nova glavna cesta že odprta. Promet je tako večino časa stal, saj smo morali vsi, ki smo v križišču zavijali desno, čakati pešce, ki so imeli zeleno luč hkrati z nami, interval pa je bil primerno kratek za bodočo stransko ulico. In ko se čez prehod sprehodi še starejši možak s palico (za kar ima seveda vso pravico!), se zgodi, da skozi en zeleni cikel pridejo vsega trije avtomobili.

Pisanja sem se lotil, ker sem danes zjutraj nekaj pred sedmo videl, da nova cesta še vedno ni odprta. Čez konec tedna verjetno ni bilo pretirane gneče, jutranja gre v drugo smer, toda če ne nameravajo ceste odpreti danes, ni zgoraj opisano prehitevanje nič drugega kot nesramnost, ki povzroča slabo voljo voznikov in povečuje stopnjo onesnaženosti zraka v Ljubljani.

No, ena pozitivna plat vsega skupaj je pa le bila. Ko sem končno prišel skozi križišče, kjer se je vse zamašilo, je promet stekel hitro kot še nikoli ob taki uri. Mogoče je pa to rešitev gneče na določenem odseku ceste. Povzročimo jo kje drugje, pa bo tam promet bolj tekoč.

0%

0%

K temu pisanju me je spodbudila izkušnja, ki jo opisujem v prvi točki, druge so dodane bolj mimogrede.

1. Če se slučajno skozi cestninsko postajo kot potnik pelješ z avtobusom in imaš slučajno pri sebi elektronsko tablico sistema ABC (ker se slučajno nameravaš v drugo smer peljati s svojim avtom), se ne usedi takoj za šoferjem. Najprej nisem mogel verjeti (po izkušnjah, ko iz neznanega razloga sistem kdaj ni zaznal povsem pravilno nameščene tablice v avtomobilu, ki se je pomikal s hitrostjo, nižjo od predpisane), toda dejansko se mi je zgodilo, da je cestninska postaja zaznala tablico, ki sem jo imel v žepu jakne, ki je ležala na sedežu za voznikom avtobusa! Zelo zanimivo. Vsaj meni se zdi. Če ne bi slučajno po skoraj mesecu dni gledal seznama prehodov cestninskih postaj, sploh ne bi opazil, da se je zgodilo kaj takega …

2. Če sistem noče zaznati tablice, četudi stojiš na kombinirani stezi in jo skozi okno moliš neposredno v senzor, jo malo stisni. Neverjetno, sistem jo utegne takoj zaznati. Glede na to, da sem enkrat tak nasvet dobil od pobiralke cestnine, je očitno to nekaj običajnega.

3. Če sistem na stezi, rezervirani samo za ABC, ne zazna tvoje tablice, upoštevaj signalizacijo in takoj zapelji na kombinirano stezo, kamor te usmerja utripajoča puščica. Ustavljanje, mahanje s tablico skozi okno ali celo vzvratna vožnja ne bodo pomagali. Na ta način le blokiraš druge voznike. Skozi cestninske postaje se ne vozim prav pogosto (ne vsak dan kot marsikdo), pa vendar sem že kar nekajkrat videl, kako vozniki iščejo rešitev po svoje. Vedno neuspešno, dokler ne zapeljejo s steze. Takrat se spet prižge zelena puščica za vse za njimi.

4. Tale nasvet pravzaprav ni za uporabnike sistema ABC, ampak za vse druge: Ne ustavljaj se na pasu steze ABC po cestninski postaji. Le zakaj se je tako fajn ustaviti ravno na pasu, kjer je s prometnim znakom in talnimi označbami povsem jasno označeno, da je ustavljanje prepovedano? Saj vem, za tujce je tako prikladno, da se ustavijo takoj po cestninski postaji (ko so se tako in tako morali ustaviti), se malo spočijejo in pomenijo, kako naprej (zato navadno tam stoji več avtomobilov hkrati). Očitno je tudi DARS ugotovil, da je to stalna praksa, zato so ob mesta, kjer je ustavljanje prepovedano, namestili celo smetnjake, ki voznikom samo namigujejo, da je mišljeno, da se ustavijo na tem mestu. Jasno mi je, da se policiji ne zdi smiselno ukvarjanje s takšnimi malenkostmi. Hm, mogoče bi morali pa še cestninske delavce pooblastiti podobno kot mestne redarje, da bi lahko sami preganjali takšne kršitelje. Če se jim to sploh zdi pomembno …

0%

0%

V svojem prvem prispevku sem pisal o narobe obrnjenem znaku, ki prepoveduje ustavitev in parkiranje. Že nekaj časa se občasno sprašujem, zakaj so še vedno praktično povsod, kjer je prepovedano parkiranje, postavljeni ravno takšni znaki, ne pa znaki, ki prepovedujejo samo parkiranje.

Iz avtošole (v katero sem hodil že pred več kot 17 leti) se spomnim, da je bila včasih definicija ustavitve drugačna kot zdaj. Takrat so nam razlagali, da če je vozilo na enem mestu do 15 minut, je to ustavitev, vse, kar je več, pa je parkiranje. Seveda je razumljivo, da so bili zaradi tega povsod, kjer bi mirujoča vozila na cesti motila promet, postavljeni znaki, ki so prepovedovali oboje. Toda »novi« Zakon o varnosti cestnega prometa je že leta 1998 v 63. točki 19. člena določil:

ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki, ali da se naloži oziroma razloži tovor, ali odpravi okvara na vozilu

(Ista definicija je tudi v trenutno veljavnem zakonu, le da je zdaj to 70. točka 23. člena.)

Ker v skoraj desetih letih niso uspeli prometnih znakov zamenjati (ali pa so celo postavljali enake nove), dejansko redno prihaja do kršitev, saj strogo gledano marsikje ne bi smel niti za nekaj sekund ustaviti avta (da npr. sopotnik hitro izstopi). Takšna določila so nečloveška in jih hvalabogu nihče ne upošteva. Težave nastopijo le, kadar se zgodi kaj nepredvidenega. Nekdo npr. ustavi avto, da bi vanj vstopila oseba, ki čaka na pločniku, takrat pa se vanj zaleti drugo vozilo. Kdo je kriv? Po črki zakona in mnenju policistov je gotovo vsaj sokriv tudi tisti, ki ni upošteval prometnega znaka. Čeprav je ta tam iz zgodovinskih razlogov in je bil že takrat, ko so ga postavili, mišljen le kot prepoved parkiranja.

V zvezi s tem se mi zdi zanimivo, da so se pred nekaj meseci pri ljubljanskih avtobusnih postajališčih pojavili čisto novi znaki za prepoved ustavitev in parkiranja z dopolnilno tablo, ki določa dolžino (na vsakem postajališču je drugačna) in izjemo – prepoved ne velja za vozila LPP. (Zdi se mi sicer, da so na nekaterih postajališčih ti znaki že izginili, vsekakor pa je vsaj pred par dnevi en tak še bil na Šmartinski cesti pri City Parku.)

To se mi zdi zanimivo zaradi dveh stvari. Prva je, da že zgodaj omenjeni zakon v 52. členu določa, da sta ustavitev in parkiranje prepovedana med drugim tudi:

na označenem avtobusnem postajališču. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet

Zakaj torej ti prometni znaki? Da bi z njimi prepovedali še edino izjemo, ki jo določa zakon? Da sopotnik ne bi nikoli vstopil v avto na postajališču, kjer tistih nekaj sekund res ne bi nikogar oviral, ampak bi mu voznik raje ustavil ob robu ceste pred postajališčem ali za njim, kar bi morali zaradi tega narediti še vsi za njim vozeči? Res ne razumem …

Ja, druga zanimivost je pa to, da se včasih peljem z avtobusom, ki ni vozilo LPP, ampak vozilo Kam-Bus, pa vedno ustavi na zgoraj omenjenem postajališču. Kje je policija, da bi kaznovala voznika? Aha, Nergača preganja. ;)

Saj vem, da vse skupaj ni nevemkako pomembno, ker večinoma ravnamo po občutku. Toda, kot sem že napisal, ko se kaj zgodi, je zgodba drugačna …

0%

0%

Skoraj vsako jutro, ko grem v službo, parkiram na istem mestu. V ulici, kjer parkiranje ni prepovedano. In se potem sprehodim do službe. Tako imam še malo rekreacije, prav fajn. Ko se po službi vračam proti avtu, mimogrede opazujem ulico, v kateri je vedno polno parkiranih avtomobilov, čeprav je na začetku prometni znak, ki tam prepoveduje ustavljanje in parkiranje. In si mislim, v redu, naj parkirajo, mene ne motijo, ampak jaz tam že ne bom parkiral.

In potem nekega dne opazim, da je v tej ulici znak za prepoved ustavljanja in parkiranja obrnjen okrog. Aha, očitno se je nekdo izživljal in ga je obrnil, ampak ga bo gotovo kdo hitro spet obrnil nazaj v pravo smer. Pa je naslednji dan enako. In še naslednji dan enako. Nič se ne spreminja. In se še en dan pozneje odločim, da bom tudi sam parkiral v tej ulici. Znak je še vedno obrnjen tako, da je neveljaven, in kot vedno je tam parkiranih več avtomobilov.

Ko se iz službe vračam proti avtu, že od daleč opazim, da zdaj pa znak ni več obrnjen tako kot še zjutraj, ampak ga je očitno nekdo obrnil prav (čeprav zelo na hitro, ker je znak za prepoved vožnje tovornjakov na istem drogu še vedno nekoliko postrani). Pomislim, da ne bom več parkiral tam. Da je bilo enkrat očitno dovolj. Tudi v redu. Saj ni dosti več korakov od tam, kjer parkiram sicer. Toda ko pridem do avta, me pričaka (sem kar slutil, ko sem videl, da je znak spet obrnjen!) obvestilo redarstva.

V ulici sem parkiral nekaj pred sedmo, redar pa je listke po avtomobilih delil okrog devete ure. Močno sumim, a tega seveda ne morem dokazati, če se kje ne bi našla kaka priča, da je redar sam obrnil znak prav in takoj nato začel deliti obvestila po avtomobilih, ki so bili tam parkirani že prej.

In se mi zastavlja vprašanje, če pozabimo na vso to zgodbo, kako v splošnem lahko dokažemo, da je bilo stanje nekje, kjer smo avto parkirali, v tistem trenutku drugačno kot pozneje, ko je nekdo preverjal situacijo. Menda ne bomo prišli do tega, da bo treba fotografirati kraj v trenutku parkiranja, ne glede na to, kje bomo parkirali, tako kot redarji fotografirajo, ko ugotavljajo kršitve. Tako seveda ne pridemo nikamor.

Prepričan sem sicer, da nekaj poštenja na svetu še obstaja, toda teoretično bi se čisto lahko kje zgodilo, da bi redar s seboj prinesel znak za prepoved parkiranja, ga postavil pred parkirano vozilo, fotografiral, napisal obvestilo o prekršku in nazadnje znak celo odnesel s seboj. Upam, da se to pri nas ne bo dogajalo nikoli.

Mimogrede, del odgovora vodje mestnega redarstva na zgornji dogodek (prek sistema Povej! svoje mnenje):

Večkrat opažamo razne poškodbe ali uničenja prometne signalizacije in o tem obvestimo pristojen organ. V času kontrole omenjenega dela cestišča prometni znak ni bil kakorkoli premaknjen ali poškodovan.

Seveda. V času kontrole je bilo stanje tako, v času nastanka dogodka pa drugačno. Kaj storiti? Ne vem …

0%

0%